Izberite vaš jezik

Loading...

Kako umetna inteligenca vpliva na naš pogled na svet

Predstavljajte si, da vaš otrok vsak dan gleda videoposnetke, ki pravijo: »To je res – to je resnično.« Toda kaj, če so ti videoposnetki ponarejeni? Ali pa prikazujejo samo tisto, kar ustreza dosedanjim interesom?

Umetna inteligenca danes igra ključno vlogo pri vprašanju: Kaj otroci vidijo na internetu – in česa ne?

Naj bo to na YouTubu, TikTok-u, Instagramu ali v aplikacijah za novice: algoritmi, ki jih poganja umetna inteligenca, odločajo, katere vsebine se predlagajo. Analizirajo, kaj otroci radi gledajo, kako dolgo gledajo, na kaj klikajo – in jim nato ponudijo še več tega. To se imenuje filtrirni mehurček: Torej svet, v katerem vidiš skoraj samo tisto, kar že poznaš ali pa ti je všeč.

Kar se zdi neškodljivo, lahko postane nevarno – še posebej, če gre za napačne informacije, ekstremna mnenja ali globoke ponaredki - deepfake. Zato je tako pomembno, da se otroci naučijo razlikovati med navideznim in resničnostjo. Poleg tega se lahko lastna obzorja in nazori o svetu naključno ali celo namerno močno omejijo ali spremenijo.

Filtrske mehurčke, algoritmi in logika priporočil

Mnoge platforme delujejo po istem principu: uporabnikom prikazujejo vsebine, za katere menijo, da jih bodo zagotovo zanimale. Kar se zdi koristno – npr. glasba ali kuharske recepte – lahko vodi k omejevanju in zožanju obsega prejetih informacij, ko gre za mnenja, informacije ali svetovne poglede.

Primer:
Če otrok pogosto klikne na videoposnetke o zarotah (iz radovednosti ali za zabavo), mu bo kmalu prikazano še več takšnih videoposnetkov – in vedno manj drugih. Tako nastane tunelski pogled. Otroci izgubijo stik z realnostjo.

Vprašanja za starše:

  • Ali moj otrok ve, da ni vse, kar izgleda dobro, tudi resnično?
  • Ali ve, da videi na začetni strani niso tam naključno?
  • Ali lahko prepozna, kdaj je nekaj le mnenje – in ne dejstvo?

Prepoznavanje deepfakeov, dezinformacij in lažnih novic

Danes lahko umetna inteligenca tako prepričljivo ponaredi videe, fotografije ali celo glasove, da jih celo odrasli težko prepoznajo. To se imenuje deepfakes ali globoki ponaredki: vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, v katerih na primer znana oseba reče nekaj, česar ni nikoli rekla.

Dezinformacija ali lažna informacija je namerno zavajanje: slika, novica ali video, ki je bil manipuliran, da bi vzbudil strah, vznemiril ljudi ali celo vplival na politično mnenje.

Otroci takšne vsebine pogosto najprej vidijo na zabavnih platformah – v obliki memov (medijska vsebina, ki je običajno je humoristična, satirična in včasih družbeno kritična.), posnetkov ali komentarjev. In verjamejo jim, če nihče z njimi o tem ne govori.

Otroci ne potrebujejo nezaupanja do vsega – ampak zdravo skepso.

Spodbujanje kritičnega razmišljanja – v pogovoru in z vajo

Medijska pismenost danes pomeni razumevanje, kako nastajajo vsebine – in sposobnost njihovega kritičnega presojanja.

Pri tem pomagajo naslednja vprašanja, ki jih lahko starši redno postavljajo:

  • Kdo je to naredil – in zakaj?
  • Je to pravi kanal ali ponaredek?
  • Ali obstaja drug vir, ki pravi isto?
  • Ali lahko to preverim?

Takšna vprašanja otrok ne naredijo nezaupljivih – ampak samozavestne v ravnanju z mediji. Če želite s svojimi otroki govoriti o njihovih izkušnjah na spletu, lahko dobite spletno različico kart iz projekta Digi Ethik. Igra je preprosta in v treh krogih lahko v pogovoru z otrokom pridobite zelo koristne vpoglede v njihovo dojemanje in izkušnje spletnega življenja. Povezava do igre P@th: https://digiethik.eu/sl/pth-play-and-think-sl/ 

„Kako prepoznam dezinformacije / lažne informacije“– z nekaj preprostimi nasveti, ki lahko otrokom (in odraslim) pomagajo razkrinkati napačne informacije:

  • Ali je naveden vir, ki ga je mogoče preveriti?
  • Ali se zdi preveč ekstremno, da bi bilo res?
  • Ali se pogosto deli, vendar nikoli pravilno pojasni ali dokaže?

Takšni konkretni namigi naredijo abstraktno idejo „dezinformacije“ bolj oprijemljivo in otrokom dajejo orodja, s katerimi se lahko varneje gibljejo v digitalnem svetu.

Primer

Emil verjame ponarejenemu videu

Emil je star 13 let. Na TikToku vidi video, v katerem politik reče: »Ukinili bomo božič.« Video izgleda pristno, z novinarjem, logotipom in vsem, kar sodi zraven.

Je ogorčen. Tudi njegovi prijatelji. Delijo ga, komentirajo – in verjamejo vanj.

Njegova mama naključno vidi video, ko ji Emil navdušeno pripoveduje o njem. Opazi, da nekaj ni v redu. Skupaj raziskujeta – in ugotovita: video je t.i. deepfake oz. globoki ponaredek. Politik tega nikoli ni rekel. Video je bil ponarejen z umetno inteligenco, da bi sprožil ogorčenje.

Emil je najprej sram, vendar z mamimo razlago ugotovi, da ni naredil nič narobe – potem postane zainteresiran. Sedaj želi vedeti, kako se nekaj takega naredi. In predvsem: kako se nekaj takega prepozna. 

Obstaja cela vrsta videov, ki pojasnjujejo, kako se ustvarjajo deepfakeji. Izbrali smo naslednjega, ki pojasnjuje, kako umetna inteligenca uči in ustvarja deepfakeje: https://www.youtube.com/watch?v=HJMx9n5mFSM   

Vaja

Resnično ali lažno? Preverjanje videa

Cilj: otroci se naučijo kritično preverjati digitalne vsebine.

  1. korak: primerjava dveh videov
    Skupaj poiščite:
    • pravi video (npr. poročila ali otroški kanal)
    • manipuliran ali insceniran video (npr. reklamni spot, skeč ali primer, ustvarjen z umetno inteligenco)
  2. korak: Skupna analiza
    Vprašajte otroka:
    • Kdo govori? Je to resnična oseba?
    • Ali je naveden avtor ali vir?
    • Kaj je opazno? Kaj deluje pretirano ali „preveč gladko“?

    Opomba za starše in pedagoške delavce:

    Naslednja infografika ponuja preproste in praktične nasvete, kako lahko otroci (pa tudi odrasli!) prepoznajo napačne ali zavajajoče informacije na internetu. Pripravljena je bila posebej za izobraževalni sektor. Ta merila lahko skupaj z otroki razmišljate in uporabite v vaji „Resnično ali lažno?“.

    Če želite, lahko igrate tudi igro „Know Fake“, v kateri se na igriv način seznanite z določenimi pojmi in vsebinami lažnih informacij. O tem se lahko pogovorite tudi s svojimi otroki in se skupaj učite. Igra je na voljo na spletni strani projekta KNOW FAKE: https://knowfake.eu/sl/igrajte-know-fake-na-spletu/

  3. korak: Skupaj rešite kviz 
    Na platformi www.safe.si, najdete kvize, s katerimi otroci vadijo razlikovanje med resničnimi in lažnimi informacijami.

Nasvet za starše

Govorite o medijih tako kot o prehrani
Tako kot se otroci naučijo, da so sladkarije okusne, vendar ne nasitijo, se lahko naučijo tudi:
Ni vse, kar je zabavno, tudi resnično.
Recite na primer: »Kar vidimo, je pogosto kot zavit bonbonček – zunaj se blešči, ampak kaj je resnično notri?« »Lahko gledaš vse – ampak ni ti treba verjeti vsemu.«
Tako posredujete stališče – brez prepovedi.

Infobox

Ali ste vedeli...?

  • Več kot 80 % vseh videov na TikToku je predlaganih prek algoritma umetne inteligence – ne prek neposrednega iskanja.
  • Že 10-letniki imajo v povprečju dostop do 3–5 platform, na katerih se pojavlja dezinformacija.
  • Študije kažejo: otroci, ki redno govorijo o medijih, so bolj odporni proti lažnim novicam.
Nazaj Smernice za starše